Kje so varne lokacije, kamor se bomo ljudje lahko zatekli ob naslednji zamenjavi polov na Zemlji?

Pod video posnetkom (v angleškem jeziku) sledi prevod članka kolegice Nancy Lieder (ZetaTalk) o 7-ih korakih za ugotovitev, ali se nahajamo na varni lokaciji ob prihodnji zamenjavi polov na Zemlji ali ne. 

Zamenjava polov med drugim pomeni resne vremenske spremembe, premike tektonskih plošč in druge naravne katastrofe. Torej pomeni neposredno nevarnost za ljudi.

Prevod smo priredili za slovensko okolje. Slovenija s nahaja v relativno varnem območju glede na tektonske premike, hkrati pa na zelo nevarnem, saj bodo čez področje današnje Slovenije potekale ti. migracijske poti, kjer bo pretok (obupanih, lačnih in prestrašenih) ljudi relativno velik. In s tem tudi veliko večja verjetnost nasilja, kriminala ipd. 

Vabimo vas, da ta članek delite naokoli.  

1. Korak

Poiščite svojo lokacijo na spletni strani Zeta Talk TUKAJ. Slovenija ni posebej označena. Priporočamo vam, da si podrobneje pogledate države v naši okolici, preberete kaj je povedanega o Beogradu, Sarajevu ipd. Zaradi specifike teh informacij avtorji na zemljevide niso vključili prav vseh mest in krajev na Zemlji. Avtorji seveda pričakujejo uporabo zdrave pameti pri pregledovanju zemljevidov. Podrobnejši komentarji v angleškem jeziku so na voljo tudi TUKAJ.

3. Korak

Ugotovite vašo nadmorsko višino. 
Uporabite lahko interaktivni zemljevid Google Earth http://www.google.com/earth/index.html,  ki ga morate prenesti na vaš računalnik. Ob drsenju miške preko posameznih krajev se vam bo prikazovala tudi njihova nadmorska višina. 

Prirejena izvedba za nezahtevne spletne uporabnike je tudi Google Maps, ki omogoča tudi barvno razločevanje višin na zemljevidu. 

Za Slovenijo priporočamo uporabo spletnega mesta Geopedia.si, kjer si lahko priskrbite številne informacije o vašem kraju ter druge uporabne informacije.

Nasvet: 
Zaradi velikosti valov, ki bodo udarili ob obalo, si je potrebno zagotoviti svojo namestitev na vsaj 30-40 m nadmorske višine in biti najmanj 150-200 km v notranjosti, stran od obale.

Ugotovite svojo trenutno nadmorsko višino in bodite pozorni, da bo vaša lokacija na vsaj 200m nadmorske višine po približno dveh letih, ko se bo stanje umirilo. Na voljo je okvirni zemljevid, ki ga je pripravila Nancy (ZetaTalk) za tiste, ki niste v Sloveniji. 

Za Slovenijo pa predlagamo, da si izdelate svoj lasten izračun in zemljevid z uporabo slovenske Geopedie. 

4. Korak 

Če ste na področjih, ki bodo beležila dvig oz. spust, si preglejte in določite učinek gibanja na površini Zemlje. Indija in Zahodna Avstralija bosta potisnjeni navzdol (premiki tektonskih plošč) že pred samo spremembo polov, ob in po spremembi pa bosta oba omenjena predela pod vodo. Japonska se bo dvignila za 35 metrov, Nova Zelandija in Vzhodna Avstralija za cca 120, Španija se bo spustila za cca 15 metrov, zahodni del Velike Britanije se bo spustil za slabih 35 metrov, Nova Anglija (Ameriški kontinent) se bo dvignila za cca 120 metrov, Florida se bo spustila za slabih 35 metrov, Vancouvrsko otočje pa se bo dvignilo za  dobrih 25 metrov.. 

5. Korak

Raziščite možen učinek naraslih voda, ki se bodo med spremembo polov začasno umaknile, nato pa bodo VSE reke prestopile svoje bregove. Kaj če voda ne bo imela kam odteči? Kljub ustrezni nadmorski višini to še ne pomeni, da niste varni pred naraslimi rekami in jezeri. Tu velja pravilo najmanj 60 metrov nad rečnim dnom. 
Umik vode in nato prestop bregov je zelo nevaren (http://www.zetatalk.com/poleshft/p103.htm), saj nanaša naplavine in ogroža temelje oz. dno stavb. Predlog je, da si za čas spremembe polov najdete prebivališče, utrjeno na skalah. Posebno opozorilo velja tudi pred valovi, ki bodo udarjali ob klife oz. strmo obalo. Pride lahko do vodnih stebrov in drugih naravnih nevarnih fenomenov oz. usmeritve vode skozi naravne kanale. Takšen primer na globalnem nivoju je možnost vdora vode s Pacifika vse tja do Guadalajare.
 
Za Slovenijo si lahko podrobnejšo sliko ustvarite s pomočjo načrtov voda na portalu Geopedia.si

6. Korak

Preučite tveganje pred vulkani in drugimi geografskimi tveganji. Varno območje se nahaja znotraj radija 160 km od vulkana, ki je bil aktiven v zadnjih 10.000 letih. Preučite lahko, ali bodo novi zahodniki napihali vulkanski pepel na vaše območje ali ne. Kar je bilo prej severno, bo sedaj zahodno oz. vzhodno. Ob tovrstnih vulkanskih izbruhih skoraj vedno pride tudi do ti. ognjenih neviht, ko po zraku letijo ognjeni delci lave ipd. Gorovje starejšega izvora, kot so npr. Alpe in Apalači, so veliko varnejše kot pa območja, kjer se formirajo novejši masivi (npr. Andi, Sirre...). 

Za Slovenijo si lahko podrobnejšo sliko ustvarite s pomočjo geološke strukture tal na portalu Geopedia.si 

7. Korak

Prepričajte se, ali si morate določiti svojo migracijsko (selitveno) pot. Samo zamenjavo polov sicer lahko preživite tako, da se izognete plimnim valovom in ste izven poslopij. Tam bi vas lahko kaj poškodovalo poškodovalo, stisnilo, udarilo ipd. Vendar pa je potrebno tudi predvideti, kje se boste z družino nahajali po približno dveh letih po sami fizični katastrofi. 

Vzemimo primer Sibirije. Površina je tam ravna in na nizki nadmorski višini. Ogromne površine bodo ob zamenjavi polov poplavljene in preživeli bodo morali svoje novo zatočišče iskati ali peš ali pa z ladjami. Preživeli ob novem severnem tečaju v Braziliji bi npr. lahko razmislili o umiku v Ande, kjer bo tudi primerna tropska klima. 

Vse to si lahko zase in za svojce pravočasno izrišete na zemljevidu. A pričakujte, da bo na migracijskih poteh gneča. Teh se je za postavitev začasnih bivališč, kampov ali taborišč potrebno izogniti. Upravičeno je pričakovati seveda tudi porast kriminala, lakote ipd.

Slovenija se bo zaradi naravne geografske lege in predvidenih sprememb ponovno znašla na stičišču migracijskih poti. 


Premislite, kako boste poskrbeli zase, svojo družino in prijatelje. Vsi skupaj smo in bomo v tem. 

Prevod in priredba: Edvard Kadič za Zavod Delta
Povezava na izvorni članek: TUKAJ
Ves slikovni material je last spletnega portala ZetaTalk (Nancy Lieder).

 Nafte je na Zemlji dovolj za vse potrebe človeštva in toliko, da jo lahko mirno začnemo deliti brezplačno. To seveda zelo dobro vedo tisti, ki narekujejo ceno. Podobno kot tista družbica bradatih možakarjev v črnih opravah, ki brušen ogljik prodajajo za neskončno dijamantno bogastvo ali pa njihovi bratje v duhu, ki trosijo bedarije o pomanjkanju nekaterih elementov, kot so zlato, srebro, paladij in podobno. 

 Ko sem pred dnevi poizkušal dobiti informacije, ali se bo kdo iz slovenskega Ministrstva za infrastrukturo in prostor, kamor po novem spada tudi področje energije, udeležil predstavitve Fundacije Keshe o brezplačnem viru energije (o tem smo že pisali TUKAJ), so me usmerili na oddelek, ki se ukvarja z učinkovito rabo energije in obnovljivimi viri. Spotoma sem seveda pogledal, kaj v resnici smatrajo kot obnovljive vire energije, a tam seveda nisem našel nafte. 

 Obstoječa znanost nafto namreč še vedno smatra kot vir energije, ki ni obnovljiv. To v praksi pomeni, da se promovira mišljenje v smislu: "dokler bo pač bo, ko bomo pa vso nafto izčrpali, je pač ne bo več." 

A to je zelo daleč od resnice. Nafta je naravno obnovljiv vir energije. Naj pojasnim.

Obstoječa znanost vztrajno utrjuje prepričanje, da je središče zemlje anorgansko in se ustvarja ter spreminja skozi tektonske premike. Vendar pa je notranjost Zemlje in to kar nekaj kilometrov od površja proti jedru zelo gosto naseljena z različnimi živimi bitji. Ta bitja so bila že večkrat preiskana, predvsem z zajetji ob različnih podvodnih odprtinah ter ob izbruhih vulkanov. Ne govorim o nekakšnih mističnih bitjih, temveč o različnih oblikah mikro in tudi malo večjega biološkega življa. Svet pod površino Zemlje je polno delujoča in robustna biosfera, ki se po večini hrani z hidrokarbonati. 

O tem je podrobneje pisal npr. Thomas Gold že leta 1998 v svoji knjigi The Deep Hot Biosphere, podobne ugotovitve pa je izpostavil tudi prof.Siegfried Tischler (več TUKAJ v hrvaškem jeziku).

Za kaj gre?

Vsi smo se imeli možnost poučiti o nastanku naftnih polj. Ta naj bi bila ustvarjena tako, da so se dinozavri in vegetacija med premiki tektonskih plošč, katastrofami ipd. naravnimi fenomeni nekako "ujeli" v zemeljske žepe. Preprosto naj bi jih zasulo. Potem so sčasoma vsi ti biološki organizmi zgnili pod zemljo in voila... nastala je nafta.

Vendar pa tako Gold kot tudi številni drugi ugledni znanstveniki opozarjajo, da imajo te zgodbe trhlo podlago. Zemlja (kot materija) je namreč po njegovem med svojo evolucijo ob vsem ostalem vsebovala tudi encime. Ti so katalizatorji biokemičnih reakcij. Prav zaradi omenjenih naj bi prišlo do stvaritve ogromnih mikrobioloških biosfer, ki se prehranjujejo s petrolejem (surovo nafto), se tam množijo in živijo. Nahajajo se v globini najmanj 8 km pod površjem Zemlje. 

Če gremo še globlje, pridemo na področje, kjer življenja ni več mogoče oz. ga vsaj s trenutnim znanjem ne zaznavamo kot takšnega. Naftne vrtine ne segajo tako globoko, vendar pa načrpana nafta seveda kaže vsebnost bio organizmov. In prav to je tudi vzrok, da se je omenjena teorija z dinozavri tako dobro utrdila. In nam še danes služi za načrtno zavajanje javnosti. 

Tudi kemična analiza kamnin, nafte in drugih usedlin nam kaže na to, da imajo oblike življenja na površju in v zemeljskih globinah skoraj zagotovo isti vir. Imajo namreč enak genetski zapis.

A vrnimo se nazaj k nafti. Hidrokarbonati v Zemlji obstajajo že od časa njenega formiranja. Na površje pridejo skozi luknje in razpoke, in kot hrana nato dopuščajo razvoj takšnega mikrobiološkega življa. Ta "hrana" se pogosto prelije oz. ujame v zemeljske žepe, ki se ustvarjajo skozi geološke formacije v sami zemeljski skorji.

Goldova teorija je bila že večkrat dokazana prav z opazovanjem "izčrpavanja" naftnih bazenov. Ti bazeni se namreč ne izpraznijo temveč se sproti dopolnjujejo.

Notranjost Zemlje je zelo bogata in zelo živa, polna energije in zavesti. Globlje razumevanje omenjene tematike nam nudi nove perspektive v prebujenju človeštva ter tudi samem zdravljenju človeškega telesa. Človeška notranjost je namreč sestavljena in deluje zelo podobno.
 
Seveda pa se lahko tudi vprašamo, zakaj se cena nafte dviguje, če je nafta obnovljivi vir energije?

O tem pa več kdaj drugič.

Edvard Kadič

Viri: 
- Thomas Gold (Deep Earth Gas Theory, razno)
- Siegfried Tischler (razno)
- lastni zapiski

Ste prepričani, da za delovaje radia potrebujete elektriko? Naj vam namignemo, da se motite. :) 

Popularno imenovani "kristalni" radio je izvedba radijskega sprejemnika, ki za svoje delovanje izkorišča kristal. Ta pretvarja radijske valove (AM frekvenčni pas) v nam slišno področje. 
Bližje ste oddajniku, bolje boste slišali radio oz. moderatorje in glasbo, ki jo oddaja radijska postaja. 

Radijski sprejemniki tega tipa so bili seveda med prvimi radijski sprejemniki nasploh. Mogoče morajo pa radijski operaterji zato zapustiti AM frekvenčno območje, ker je sprejem zastonj? Da morate biti priklopljeni na elektriko, da jih slišite?

Na spodnji predstavitvi izdelave takšnega radia si lahko ogledate, kako enostavno lahko ta svet deluje. 
Da o ceni niti ne govorimo. 

Vir: TUKAJ

PORTRET BOSANSKE KRALJICE KATARINE KOTROMANIĆ V VATIKANSKI KONSTANTINOVI DVORANI

V naši neposredni bližini, v Bosni in Hercegovini močno odmeva odkritje, ki ga je letos 21.5. 2012, v Sarajevu predstavil umetnostni zgodovinar Husein Sejko Mekanović, podiplomski študent umetnostne zgodovine na ljubljanski FiIozofski fakulteti. 

Dokazal je, da je bila bosanska kraljica Katarina Kotromanić (1446-1478) članica hiše antičnega rimskega cesarja Konstantina Velikega (306-337), oziroma da je imel prav dubrovniški kronist Giacomo di Pietro Luccari (1551-1615). Trdil je, da se v vatikanski dvorani Konstantina Velikega nahaja kraljičin portret. 

To pomeni, da je kraljičin portret izdelal eden najznamenitejših italijanskih renesančnih slikarjev Raffaello Santi (1483-1520). Na podlagi tega ter nekaterih drugih zelo pomembnih zgodovinskih dejstev, je Husein Sejko Mekanović k kraljičinem imenu dodal okrasni pridevnik oziroma epiteton "Velika", ter izrazil željo, da bi bila kraljica tudi v bosansko-hercegovskem parlamentu predstavljena kot "Katarina Velika".

Kraljica Katarina Kotromanić namreč sodi med najpomembnejše simbole bosanske državnosti. Rojena je bila okoli leta 1425 na trdnjavi Sokol. Njena starša sta bila Jelena Balšić (1405?-1453) in bosanski veliki vojvoda Stipan Vukčić Kosača (1404-1466). V ohranjenih pisnih virih je bila kraljica prvič dokumentirana (kot »gospodična Katalina«) 25.11. 1442, in sicer v oporoki njene prababice Jelene Lazarević. Ta ji je zapustila del svojega nakita. 
V maju leta 1446 se je v naselju Milodraž poročila z bosanskim kraljem Stipanom Tomašem Kotromanićem (1443-1461). Da njen zakon ni bil preveč pravljičen, so se potrudili Madžari, Turki in Benečani. 
Že leta 1461, je bila kraljica namreč vdova. 

Ko je leta 1463 v mestu Jajce armada turškega sultana Mehmeda II. Osvajalca smrtno ranila zadnjega bosanskega kralja Stipana Kotromanića ter zasedla velik del Kraljevine Bosne, sta kraljičina mladoletna otroka (hčerka Katarina in sin Sigismund) postala turška sužnja. 
Kraljica je uspela pobegniti na ozemlje dubrovniške oziroma beneške Republike. Njen beg iz ruševin bosanskega Kraljestva, je močno odmeval med njenimi sodobniki. Zanimivo je, da ji njen oče ter bratje Vladislav, Vlatko i Stipan (slednji je bil dokumentiran tudi kot turški paša Ahmed Hercegović) niso pomagali, da bi svoja otroka rešila iz turškega suženjstva. 

Kraljičin oče Stipan Vukčić Kosača je umrl 22.5. 1466. v trdnjavi Herceg-Novi. Kmalu po njegovi smrti, se je kraljica skupaj s svojimi dvorjani preselila v Rim. 

Finančna sredstva za življenje v Rimu sta ji dala rimska papeža Pavel II. in Sikst IV. A kljub temu ni bila srečna. Njena otroka sta bila namreč islamizirana, njeno bosansko Kraljestvo pa sta si razdelila turški sultan Mehmed II. Osvajalec in madžarski kralj Matija Korvin. 

Dne 20.10. 1478 je bila v Rimu sestavljena kraljičina oporoka. Pet dni pozneje je kraljica tudi res umrla. Pokopana je bila  Kapitolu v bližini posmrtnih ostankov matere cesarja Konstantina Velikega, v baziliki Santa Maria in Aracoeli. O tem tudi danes priča sicer zelo problematičen epitaf na njeni nič manj problematični nagrobni plošči. Ta se nahaja na enem od stebrov v baziliki Santa Maria v Aracoeli. 

Od sedemnajstega stoletja dalje bosansko kraljico Katarino evropski frančiškani častijo kot Blaženo. 

--- 
O avtorju odkritja:
Husein Sejko Mekanović je študent na podiplomskem študiju umetnostne zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti. Njegovo osrednje področje preučevanja je umetnostna zgodovina srednjeveške Banovine in Kraljevine Bosne. Doslej je v Ljubljani in Sarajevu objavil že preko 50 strokovnih besedil in sodeloval na več pomembnih strokovnih simpozijih na svojem področju. 

Za več informacij o temi in avtorju kliknite TUKAJ