Zakaj verjamemo, da smo v vesolju sami?

Avtor: Edvard Kadič

Marsikdo se bo ob tej moji trditvi, da smo vse prej kot sami, verjetno nasmehnil in dejal: 

„Naj pridejo, naj se pokažejo, pa bom verjel.“

Komentar se mi zdi korekten in glede na splošno stanje zavesti v Sloveniji danes, 9.marca 2012 tudi pričakovan.

Če pustim ob strani tiste inteligence, ki bivajo v drugih dimenzijah ali pa vsaj obvladujejo med-dimenzijske prehode in prenose kot so npr. pojavljanje in izginjanje "škatel" oz. točneje vibracijskih blažilnikov (o čemer so  pred nedavnim poročali celo nekateri slovenski mediji tukaj) in se v dobro poenostavitve osredotočim samo na nejevernim Tomažem prijaznejše oblike tj. človeku podobne prebivalce nekje tam zunaj, je vseeno zanimivo, da povprečen slovenec še vedno verjame, da je izven atmosfere zgolj temna hladna praznina, kjer ni ničesar. Razen parih satelitov in kupa smeti, ki kroži okoli Zemlje in ja, kdaj pa kdaj kakšen komet ali pa druge vrste kamen, ki prileti mimo... in to je to.

Torej, moj  odgovor na uvodno vprašanje je preprost: zato, ker smo navajeni to verjeti. Prepričali so nas, da živimo na tretjem kamnu od Sonca in očitno se nekdo zelo prizadeva, da pri tem prepričanju tudi ostanemo. 

A že če si nekoliko pobližje pogledamo znameniti incident l.1947, ko je v bližini mesteca Roswell v ZDA padlo plovilo s tremi nezemljani lahko ugotovimo, da so bili poizkusi prikrivanja pravih informacij skoraj neverjetnih dimenzij. Od začetne ugotovitve, da gre za nekaj nezemeljskega, pa do "uradnega pokritja" z informacijami, da je šlo za vremenske balone ipd. 
Danes si lahko enega od treh takrat preživelih bitij ogledamo celo na videoposnetku.

 
 Dobro dokumentiran je tudi stik ameriškega predsednika Einsenhower-ja z "malimi sivimi" (Zeta Reticuli). Imel je najmanj tri sestanke (najbolj znan je tisti z dne 20.2.1954) in z njimi je sklenil dogovor, s katerim so bile nezemljanom „dovoljene“ določene preiskave na ljudeh (odtod ti. "ugrabitve" ipd.) v zameno za izmenjavo tehnologij. 

 Kasneje se je sicer izkazalo, da je bil dogovor precej ohlapen in predvsem, da ga nezemljani vse prej kot spoštujejo. V zameno naj nebi bilo na voljo kakšnih resnih tehnologij (to sicer ne vemo zagotovo, saj ne vemo kaj imajo v ameriški vojski dejansko na razpolago) niti nezemljani niso spoštovali dogovora, da mora biti prav vsaka „ugrabitev“ sporočena oz. prijavljena. 

 A prav zaradi teh „prijav“ je nekoliko lažje razumeti, zakaj so se na licu mesta ob tovrstnih ugrabitvah takoj pojavili „ljudje v črnem“, ki so urejali „umazane podrobnosti“ s posamezniki, ki so bili ali priče tovrstnim dogodkom ali so bili celo sami udeleženi v njih.

 V video posnetku v nadaljevanju o tem, da je bil predsednik "vsaj obveščen" o nezemljanih, spregovori Henry W. McElroy Jr., član širše politične elite v tistem času: 

 Za še boljši vpogled in čim boljše informacije za ustvarjanje lastnega mnenja o omenjenem stiku takratnega predsednika ZDA in nezemljanov si poglejte še naslednji posnetek, še posebej od 4.minute dalje

Verjetno najznamenitejši dokaz o obstoju civilizacije na drugih planetih pa je prišel leta 2001. Zanimivo je, da tega večina ljudi sploh ne pozna in da mediji o tem dogodku praktično sploh niso poročali.  

 Gre za prav posebno sporočilo v obliki slik na žitnem polju. Spodaj je video, ki vse skupaj lepo pojasni, a je v angleškem jeziku. Za lažje spremljanje naj pojasnim nekaj podrobnosti, ki so dokumentirane nato v posnetku.

 Torej, 16.avgusta l.2001 se je na žitnem polju pred observatorijem Chilbolton v Angliji pojavila „slika“ oz. formacija, ki je bila očiten odgovor na znamenito „Arecibo“ sporočilo, ki ga je NASA l.1974 poslala v vesolje.

Tukaj se sicer lahko kar takoj vprašamo, zakaj niso nezemljani odgovorili naravnost NASI temveč so svoj odgovor izpisali v žitu. 

 A že bežen vpogled v protokol, kaj naj npr. SETI (SETI = Search for Extraterrestrial Inteligence, ameriška ustanova, ki se ukvarja z iskanjem nezemeljskih inteligenc) stori, če pride do stika nam pove, da o tem najprej informira predsednika. On potem odloči, kaj in kako naprej.
 Iz tega sledi pravzaprav moj poklon nezemljanom v smislu, da tako za njih mogoče ve še kdo drug in ne samo predsednik ZDA in še nekaj pomembnežev zraven. 

Torej, na polju se je izrisala podoba tj. obraz oz. vizualni izgled nezemljanov in neposredna primerjava informacij glede na posredovane informacije o nas iz leta 1974.

Na našem sporočilu iz l.1974 smo „komurkoli že“ pojasnili naš binarni sistem števil, prevladujoč kemijski element v našem eko-sistemu, nekaj informacij o naši DNK, človeških dimenzijah in obliki, lokaciji našega planeta v našem osončju ter skico našega primarnega komunikacijskega modela.

Odgovor l.2001 pove sledeče: "ravno tako uporabljamo binarni sistem, v našem eko-sistemu prevladujejo silikati..." 
In celo sliko kako izgledajo so narisali zraven !!!

Kaj naj bi nas torej prepričalo, da v vesolju nismo sami? 

Problem pa nastane, če nezemljani (ki jih je bilo ob oddaji sporočila cca 21 mrd, na treh planetih) tudi menijo, da so v vesolju sami. Da nas ni in da nas bodo priznali le, če se jim tam pokažemo. 

Potem bomo pa drug drugega verjetno še kar nekaj časa čakali. Vsaj oni nas. 

Z našim premogom in nafto ter razumevanjem časa in vesolja takšnega kot ga imamo danes pridemo največ do Lune in nazaj, mogoče še do Marsa, kaj dlje pa zaenkrat (vsaj uradno) precej težko.

Torej, je tam zunaj še kdo drug ali ne?

Poglejte si sami v naslednjem videu (video je v angleškem jeziku) in si ustvarite svoje mnenje:

Torej, je res potrebno, da nekdo pristane na našem planetu, da bomo verjeli, da nismo sami?

Človek se lahko upravičeno vpraša, čemu služijo stotine dokumentiranih izjav pilotov in drugih ljudi po celem svetu, tisoči posnetkov takšnih in drugačnih plovil in neznanih bitij na YouTubu, številne organizacije, ki organizirajo srečanja "ugrabljencev" ipd.? 

Mogoče je pa čas, da se človek kljub vsemu malo zamisli in vpraša: 

"Zakaj pravzaprav tako vztrajno verjamem, da smo edini v vesolju?" 
 
Je mogoče komu v interesu, da gledamo le v eno stran in vsak naš pogled kam drugam označi kot teorijo zarote, šarlatansko razmišljanje ali prazne marnje?

Če obstaja nekdo s takšnimi nameni, mu gre očitno zelo dobro od rok. 
Če pa ne, potem nam v svoji zaverovanosti v svojo neskončno pomembnost lahko pomaga samo še Bog. 

Če seveda obstaja.