Stres - bolezen 21. stoletja - dandanes je tako razširjen pojav, da se nam tak način življenja zdi že skoraj normalen. Pod stresom naj bi bilo kar 70% ljudi. Vendar to ni normalen način življenja. In dolgoročna izpostavljenost stresnim situacijam, brez da bi ukrepali, poveča tveganje za številne bolezni. V današnjem prispevku podajam po korakih enega izmed načinov, s katerimi si lahko pomagamo v boju proti stresu, in sicer trening čuječnosti. Trening meditacije je povzet iz knjige Čuječnost za zdravje avtorjev Vidyamale Burch in Dannyja Penmana. - Stres lahko vodi v izgorelost Izgorelost je stanje čustvene, fizične in mentalne izčrpanosti, do katere pride zaradi dolgoročne izpostavljenosti stresnim situacijam – kar danes velja skorajda za vsakega posameznika. V največji nevarnosti so ljudje, ki veliko časa preživijo v zaprtih prostorih in so zaradi narave dela obdani z obilico tehnologije. Zopet govorimo o izredno visokem odstotku ljudi. Ko smo izgoreli, se počutimo nemočno, stalno smo utrujeni, ne najdemo motivacije za karkoli. Naloge se nam zdijo ali dolgočasne ali prezahtevne, smo zagrenjeni, brez cilja. Drugi nas lahko vidijo kot odsotne, saj običajno ne sledimo pogovoru – namesto, da bi aktivno poslušali, smo vpeti v svoj svet. Zdi se, kakor da vse počnemo avtomatizirano, ne živimo zavestno tukaj in zdaj. Mednarodni urad za delo na podlagi svojih raziskav navaja, da sta izgorelost in depresija ključni poklicni bolezni 21. stoletja. Pravijo, da ima kar polovica ljudi zgodnje znake izgorelosti, vsak deseti pa skrajno obliko. Bojan Lovše, doktor medicine, specialist na področju medicine dela, prometa in športa, navaja nekaj dejstev o posledicah današnjega sloga življenja, predvsem zaradi prenapornih in nepredvidljivih delovnih obveznosti. Vse več je psihične obremenjenosti. Najbolj pogosti razlogi, ki vodijo v izgorelost zaradi dela so: preveč dela, nizko zahtevna dela pri visoki poklicni kvalifikaciji, ki je danes zelo pogost pojav, malo samostojnosti pri izvajanju delovnih operacij, neprijetni medosebni odnosi s sodelavci ali nadrejenimi in oporečni delovni pogoji. Pri Slovencih je posledica dolgoročne izpostavljenosti stresu predvsem ogroženo zdravje na telesni ravni. Nezadovoljnih zaradi delovnega mesta je kar tretjina Slovencev. Pojav je prišel k nam iz ZDA, kjer so ga imenovali »burn out sindrom« - sindrom izgorelosti, ki ga najlažje opredelimo kot kronično stanje psihofizične in čustvene izčrpanosti. Prvi znaki izgorelosti so pasivnost, brezvoljnost, malodušnost in zaspanost. Na začetku se telo odzove z mišično napetostjo, pomanjšano ravnijo potrpežljivosti, celo jezo. Po dolgotrajnem stresu, ki traja leto ali več, ko izčrpamo svoje rezerve, postanemo pasivni, brezvoljni, pretirano utrujeni, malodušni, z depresivnimi občutki, vse bolj zaspani in izčrpani. Doktor Lovše pravi, da je pod stresom danes 70% ljudi in da je stres odgovoren za dobro polovico sodobnih bolezni, kar so zaskrbljujoče visoke številke, ki jih ni smotrno ignorirati. Posledice so tudi ekonomske, saj beležimo vse večjo odsotnost z dela prav zaradi bolezni, ki so posledica dolgotrajnega stresa na delovnem mestu. - Obvladovanje stresa Zdravje vemo, da je stanje ravnovesja v telesu. S konstantno izpostavljenostjo stresnim situacijam v kombinaciji z nezdravim življenjskim slogom (nezdravo prehranjevanje, pomanjkanje gibanja, kajenje in alkohol, pomanjkanje sprostitve...) se to ravnovesje poruši. Posledice se kažejo v obliki novodobnih bolezni, kot so srčne bolezni, debelost, metabolni sindrom, nekatera rakava obolenja, depresija, diabetes in še bi lahko naštevali. Ključna za zdravje je ponovna vzpostavitev ravnovesja s pomočjo tehnik obvladovanja stresa v kombinaciji z bolj zdravim načinom življenja - za slednje se lahko obrnete na nas. - Trening čuječnosti Program opisan v knjigi traja 8 tednov. Posamezna meditacija se izvaja dvakrat dnevno po 10 minut, najbolje na začetku in na koncu dneva. 1. teden: Izvajamo meditacijo imenovano "skeniranje telesa". Pomaga nam, da se naučimo razlikovati med razmišljanjem o nekem občutku in med doživljanjem le-tega. Že v tem koraku zmanjšamo stopnjo stresa. 2. teden: Meditacija "dihanje kot sidro" nas nauči ozavestiti svoje misli, občutke in čustva, ter nas nauči sprejeti jih. Gre za ostedotočanje na dihanje, s pomočjo katerega delujemo na parasimpatično živčevje in se pomirimo. 3. teden: "Čuječno gibanje" je meditacija v kombinaciji z nežnimi gibalnimi vajami - večinoma iz joge in pilatesa, pri čem je poudarek na kakovosti zavedanja. Trening nam pomaga, da smo tudi pri običajnih vsakodnevnih dejavnostih do svojega telesa čuječi, prijazni in razumevajoči. 4. teden: Je teden soočanja s težavami z meditacijo "sočutno sprejemanje". Pomaga nam, da smo bolj razumevajoči in nežni do sebe, kadar smo v težavnih situacijah ali nam pri čem spodleti. 5. teden: Meditacija "Zakladnica užitkov" nas bo naučila ponovno začutiti zadovoljstvo v preprostih užitkih, kot so objem prijatelja ali priljubljena jed. 6. teden: S pomočjo meditacije "odprto srce" bomo spodbudili našo zavest v večjo zaupljivost in dobrosrčnost. Naučili se bomo odzivati na svet na bolj pozitiven način in ga tako tudi doživljati. 7. teden: Je nadgradnja prejšnjega tedna. Občutek naklonjenosti in sočutja bomo razširili navzven, proti drugim ljudem. Povezanost lajša bolečino, trpljenje in stres. 8. teden: Pregled celotnega tečaja in priprava dolgoročno izvedljivega programa urjenja čuječnosti. Ne moremo vplivati na vse dogodke v našem življenju. Kar lahko nadzorujemo, je naš odziv nanje. Avtorica: Tanja Baća, svetovalka za prehrano in zdravo življenje Članek je bil prvotno objavljen na strani http://360-studio.si
0 Comments
Šola je za vsakega otroka pomemben del življenja in okolja. Nekateri jo doživljajo v izredno pozitivni luči, za nekatere pa je že sama misel na šolo prava muka. In razlog ni zgolj v šolskih obveznostih. Govorimo o temu, da se nekateri otroci v šoli počutijo osamljeni in izolirani, jih drugi otroci ne sprejmejo, ali nad njimi celo izvajajo čustveno nasilje. Tako stanje, ki traja dalj časa, lahko vodi v resnejše duševne in osebnostne težave kasneje v življenju. Čas je, da se te stvari spremenijo. VSI odrasli smo soodgovorni za to, da bo takih otrok čedalje manj. - Pomanjkanje čustvene inteligence Čustvena inteligenca je za stroko ena najpomemnejših osebnostnih lastnosti in je obravnavana kot ena izmed ključnih veščin, ki jih je treba privzgojiti otroku. Cilj je otroka naučiti izražati svoja čustva in razumeti čustva drugih, ovrednotiti pomen iskrenosti in resnice, izražati jezo in obvladati negativna čutva. Otroka se nauči tehnik sproščanja, pozitivnega razmišljanja ter sprejemanja odgovornosti za svoje besede in dejanja. (Vir: Čustvena inteligenca otrok, priročnik za učitelje in učence z vajami). Le tako bodo otroci zrasli v samozavestne, samostojne in odgovorne odrasle. Otroci, ki nimajo razvite čustvene inteligence, se s težavami soočajo na različne načine. Postanejo lahko tisti, ki druge otroke nadlegujejo, ali pa postanejo otrok, ki je nadlegovan. Do ene mere je odvisno od osebnosti otroka. Največji vpliv na to, kako se bo otrok soočal z življenjskimi izzivi, pa ima primarno okolje, se pravi družina. V obeh primerih gre za nezdravo odraščanje, ki bo na otroku pustilo negativne posledice. Tak otrok doživlja frustracije, saj ne razume in ne zna delovati v svojem okolju. - Tudi uspeh v življenju je odvisen od čustvene inteligence Čustvena inteligenca otroka vpliva na njegovo motivacijo, vztrajnost in željo po učenju ter tako neposredno vpliva tudi na njegov akademski uspeh in na uspeh v življenju na sploh. Čustveno inteligentni otroci poznajo čustva kot so ponos, navdušenje, radovednost, ki jih motivirajo k doseganju ciljev. - Kako naučiti svojega otroka čustvene inteligence Za učenje svojega otroka čustvene inteligence obstajajo priročniki (zgoraj je eden omenjen), sami presodite, če je v vašem primeru potreben tak prijem. Veliko boste naredili že z upoštevanjem naslednjih preprostih napotkov. #1 Bodite iskreni Bodite vedno iskreni z otrokom in dajte otroku vedeti, da je vedno lahko iskren z vami. Ko otrok naredi napako, se raje pogovorite. Ne kaznujte iskrenosti. #2 Spodbujajte pogovor Pogovarjajte se z vašimi otroci. Mogoče se vam njihove težave ne zdijo pomembne, vendar za njih zagotovo so. Spodbujajte otroka, da vam zaupa svoje misli, svoja čustva. #3 Omejite TV Teve je poln nasilja in celo pasivno spremljanje programa zavira razvoj čustvene inteligence. #4 Aktivno preživljajte skupni čas Določite čas, ko se popolnoma posvetite otroku. Aktivno se igrajte, pogovarjajte, smejite ... tako razvijate pristni odnos in bližino, ki je nujno potrebna za razvijanje otrokove pozitivne samopodobe in samozavesti. #5 Bodite pozitivni Spodbujajte otroka in mu dajte vedeti, da verjamete v njegove sposobnosti. Pomagajte mu razvijati svoje talente, orišite mu svet, kjer se z vztrajnostjo in delom lahko doseže karkoli. #6 Spodbujajte otroka h gibanju in zdravemu načinu prehranjevanja Zdrav življenjski slog pozitivno vpliva na otrokovo rast in razvoj ter mu omogoči kvalitetno življenje in dobro zdravje. To je zagotovo najboljša popotnica za naše otroke in osnova za vse ostale življenjske vrednote. #7 Naučite otroka odgovornosti To je verjetno ena najpomembnejših življenjskih lekcij. Otrok se mora čimprej naučiti, kako postati odgovoren in aktiven član družine. Naj vam pomaga pri lažjih gospodinjskih opravilih in ga za to primerno nagradite. Pogovorite se z njim o pomembnih stvareh, vprašajte ga za njegovo mnenje. Predvsem pa, naučite ga o posledicah, ki jih imajo dejanja - dobra in slaba. Avtorica: Tanja Baća, svetovalka za prehrano in zdravo življenje Prispevek je bil prvotno objavljen na http://360-studio.si |
AvtoricaTanja Baća, Arhiv
April 2017
Kategorije |