Glede na bližajoče se poletje se mi zdi ustrezen trenutek, da vas “posvarim” pred nevarnostmi hitrih diet in hitrega hujšanja. Nekateri se lotijo drastičnih diet s prenizkim energijskim vnosom, drugi pa so takoimenovani “sezonski fitneserji”. Naj vam kar takoj povem: “Na dolgi rok vam oboje – drastične diete in sezonska vadba – škoduje. Naj vam razložim kako.
– Prenizek energijski vnos
Močno znižan energijski vnos je, sploh pri nežnejšem spolu, najbolj priljubljen način hujšanja. Razlog je verjetno ta, da nam tak način daje (navidezno) dobre in hitre rezultate – če se ravnamo po tehtnici.
Kaj se namreč zgodi?
Najprej pride do izgube vode v telesu in do razgradnje mišic za pridobivanje energije – posledično smo videti bolj vitki in zmanjša se številka na tehtnici.
Kar pa žal prodajalci takšnih in drugačnih shujševalnih zvarkov “pozabijo” omeniti je to, da pa na hiter način NE MOREMO izgubiti (samo) maščobe. Zdravo hujšanje pomeni izgubo 0,5 do 1 kg maščobe na teden – odvisno od začetne teže in “enga kupa” drugih dejavnikov.
– Kaj se dogaja na biokemični ravni?
Pomanjkanje energije povzroči akutne kompenzacijske spremembe, kot so manjša poraba energije, zmanjšan nivo leptina in zmanjšan nivo holecistokinina, in obenem zviša raven grelina in seveda apetita (kakšna je vloga leptina in grelina si lahko preberete tudi tukaj). Vse to povzroča pridobivanje (izgubljenih) kilogramov.
Takšna “nepravilna” poraba dnevne energije lahko vztraja celo še 1 leto po izgubi (in ohranitvi) odvečne teže.
– Sezonska vadba nas ovira pri hujšanju
Človeško telo je ustvarjeno za gibanje. Tako kot spimo, jemo in “lulamo” vsak dan, bi se tudi gibati morali vsak dan – oziroma redno!
Ste vedeli, da občasno – četudi intenzivno – ukvarjanje z vadbo lahko celo vodi do povečanja maščobnih oblog?
Naj razložim. Če želimo povzročiti rast puste mase – mišic – jih moramo obremeniti. To nam je jasno. Ampak kaj se zgodi, ko smo nekaj časa aktivni, potem pa se ustavimo?
Naše telo nenehno teži k ravnovesju med zunanjim in notranjim okoljem.
Ko je zunaj hladno, se organizem aktivira in poskrbi, da temperatura telesa ostaja ista. In mišice se krepijo, ko jih obremenimo – in primerno nahranimo, seveda.
Iz istega razloga se na neki točki ustavi, ko dalj časa delamo iste stvari pri vadbi – mišica in obremenitev se “izenačita”, oziroma, bolje rečeno, pride do ravnovesja med zunanjim in notranjim okoljem. Pride do homeostaze.
In k temu ravnovesju organizem teži nenehno – tudi ko prenehamo z vadbo.
Mišice so povezane z večjo energijsko potrebo/porabo organizma. In vemo, da je naš organizem zelo “varčen”.Gre preprosto za obrambni mehanizem. Zato – ko prenehamo z vadbo – naš organizem začne eliminirati tisto, česar ne potrebuje več – mišic.
Samo pomislite na bodibuilderje (ali druge športnike), ko nehajo trenirati. Se zredijo, a ne? In pridobivanje maščevja ni povezano (zgolj) z neustreznim energijskim vnosom, temveč ravno s tem, da se mišice pretvarjajo v maščobe, ker ne opravljajo več svoje funkcije.
Razumljivo je torej, da sta dolgotrajna telesna forma in vitalnost neizbežno povezana z REDNO telesno dejavnostjo. Ključ je v doslednosti, tako kot pri prehranjevanju. Zato so vsi naši programi zasnovani tako, da spodbujajo trajno spremembo.
Človeško telo je ustvarjeno za gibanje. Tako kot spimo, jemo in “lulamo” vsak dan, bi se tudi gibati morali vsak dan – oziroma redno!
Ste vedeli, da občasno – četudi intenzivno – ukvarjanje z vadbo lahko celo vodi do povečanja maščobnih oblog?
Naj razložim. Če želimo povzročiti rast puste mase – mišic – jih moramo obremeniti. To nam je jasno. Ampak kaj se zgodi, ko smo nekaj časa aktivni, potem pa se ustavimo?
Naše telo nenehno teži k ravnovesju med zunanjim in notranjim okoljem.
Ko je zunaj hladno, se organizem aktivira in poskrbi, da temperatura telesa ostaja ista. In mišice se krepijo, ko jih obremenimo – in primerno nahranimo, seveda.
Iz istega razloga se na neki točki ustavi, ko dalj časa delamo iste stvari pri vadbi – mišica in obremenitev se “izenačita”, oziroma, bolje rečeno, pride do ravnovesja med zunanjim in notranjim okoljem. Pride do homeostaze.
In k temu ravnovesju organizem teži nenehno – tudi ko prenehamo z vadbo.
Mišice so povezane z večjo energijsko potrebo/porabo organizma. In vemo, da je naš organizem zelo “varčen”.Gre preprosto za obrambni mehanizem. Zato – ko prenehamo z vadbo – naš organizem začne eliminirati tisto, česar ne potrebuje več – mišic.
Samo pomislite na bodibuilderje (ali druge športnike), ko nehajo trenirati. Se zredijo, a ne? In pridobivanje maščevja ni povezano (zgolj) z neustreznim energijskim vnosom, temveč ravno s tem, da se mišice pretvarjajo v maščobe, ker ne opravljajo več svoje funkcije.
Razumljivo je torej, da sta dolgotrajna telesna forma in vitalnost neizbežno povezana z REDNO telesno dejavnostjo. Ključ je v doslednosti, tako kot pri prehranjevanju. Zato so vsi naši programi zasnovani tako, da spodbujajo trajno spremembo.
Avtorica:
Tanja Baća, svetovalka za prehrano in zdravo življenje
Prispevek je bil prvotno objavljen na: http://360-studio.si/
Tanja Baća, svetovalka za prehrano in zdravo življenje
Prispevek je bil prvotno objavljen na: http://360-studio.si/
RSS Feed
